8.5.2014 etapa 3 - Premilcuore –
Corniolo, 21 km
Zjutraj sva zajtrkovala v refugiu, pospravila sva zaloge od prejšnjega dne. Jaz sem pojedel špagete s tuno, Danica kruh z
maslom. Oba pa sva popila orjaško šalico kave z mlekom. Odšla sva ob 7.30
uri, z nama je šel tudi Armando. Miharu bo to etapo šla z avtom,
hospitalera Carla jo bo zapeljala celo pot v Corniolo.
Prva dva kilometra smo trije peregrini pešačili po
asfaltu do centra vasi Premilcuoro in potem naprej proti refugiu Ca
Ridolla, ki leži ob reki Rabbi kak kilometer nad vasjo. Tam je
camping, restavracija, teniška igrišča, prostori za piknike v
naravi. Velik kos travnika je urejen za jahanje. Pravi športni center.
Od
refugia naprej smo se počasi pričenjali vzpenjati po planinski poti štev.
317. Ker je včeraj močno deževalo, je bila pot mestoma zelo
razmočena in blatna. Ko pa smo prišli do gozda, kjer so pred
kratkim opravljali vlako podrtega drevja, je postala pot skorajda
neprehodna. Vsi trije smo preskakovali luže in iskali najlažjo pot
preko blata.
Po dobri uri hoje se je pot začela dvigati bolj strmo
in blata je bilo manj. Hodili smo po poti, ki je bila bolj podobna
hudourniku kot urejeni planinski poti. Povsod se je še poznalo, da
je včeraj tam drla voda. Klanec je postajal vse bolj strm in
počivali smo vse pogosteje. Nekajkrat smo ob poti opazili opuščene
in razpadajoče hiše, zgrajene iz kamna. Najbrž gre za opuščene
pastirske stane.
agriturismo Ridolla, kjer lahko najameš konja |
blatna pot ob reki |
Ob 12. uri smo končno prišli na vrh vzpona, na
hrib z imenom Monte Merli, visok cca 1100 m. Tam smo si privoščili
daljši počitek. Od Monte Merla naprej vodi proti Monte della Fratta
dobro utrjena gozdna cesta. Urejeni so odtočni kanali, pot je
mestoma podzidana. Vidi se, da je pred časom bila ta planina dobro
obiskana. Danes pa nismo na celi poti srečali nikogar. Po dobri uri
hoje po tej gozdni poti smo prišli do refugia di Fratta, vendar je
bil zaprt. Gozdna pot se je še nekaj sto metrov ovijala okrog hriba
Monte Guffone, potem pa se je začela počasi spuščati v dolino.
Po dobrem kilometru spusta smo zapustili gozdno cesto in se pričeli spuščati še bolj strmo po lepo označeni in dobro shojeni planinski poti štev. 267. Kmalu smo na desni pod seboj opazili par hiš naselja Valpisella. Čez nekaj minut smo se spustili iz gozda na asfaltno cesto in po dobrem kilometru hoje po njej prišli do prvih hiš naselja Corniolo. Refugio smo našli takoj, saj je tik ob cerkvici, ki je ena izmed prvih stavb, ko prideš v naselje.
Po dobrem kilometru spusta smo zapustili gozdno cesto in se pričeli spuščati še bolj strmo po lepo označeni in dobro shojeni planinski poti štev. 267. Kmalu smo na desni pod seboj opazili par hiš naselja Valpisella. Čez nekaj minut smo se spustili iz gozda na asfaltno cesto in po dobrem kilometru hoje po njej prišli do prvih hiš naselja Corniolo. Refugio smo našli takoj, saj je tik ob cerkvici, ki je ena izmed prvih stavb, ko prideš v naselje.
Refugio je bil nekoč hlev za mule,
vendar so ga pridni domačini preuredili in je sedaj kar lepo urejen
za pohodnike. V pritličju je kuhinja s plinskim štedilnikom in
gašperček na drva za ogrevanje. Refugio nima stalno prisotnega
oskrbnika, zato je tam nastavljena blagajna, v kateri smo pustili po
8 eur za vsakega. V kraju sta dve restavraciji (ristorante Pini in
ristorante Da Gigino), ki ponujata menu peregrino za 12 evrov.
Trgovina je odprta le v času med 7.30 in 12.30, kar je za nas
romarje žal manj uporabno. V vas pridemo prepozno, pa tudi zjutraj
ob času odpiranja večinoma že odrinemo na pot. Jutri bo etapa
dolga vsaj 9 ur, zato bomo morali kreniti na pot res zgodaj. Čaka
nas vzpon od 600 na 1500 m in ponovno spust na 700 m nadmorske
višine.
rifugio v Corniolu |
Ni komentarjev:
Objavite komentar