5.5.2014 Ljubljana – Dovadola
Iz Ljubljane sva odšla ob 06.00, z
GoOpti kombijem sva se peljala v Bologno, na letališče Marconi. V
Fernetičih smo se ustavili na pumpi, pobrali še osmega potnika in
nabavili časopise ter bonbone. Eden je izstopil na letališču
Ronke, potem smo dva pustili še na letališču v Trevisu. Kmalu po
9. uri smo se ustavili na prvem počivališču takoj za Benetkami, le
malo pred Padovo. Kavica in še 120 km do Bologne. Na letališče
Marconi smo prispeli ob 11.30 uri.
Iskal sem avtobus, ki naj bi povezoval
letališči Bologna in Forli, kot je obljubljal Internet. Res je tak
avtobus, a vozi le dvakrat dnevno. Čakati bi morala do 17.30 ure.
Preveč. Šla sva na letališki shuttle, ki naju je potegnil na
železniško postajo v Bologni.
 |
| Bologna |
Najprej sva šla preverit avtobuse za
Forli. Nada, zero, non. Nazaj na železniško postajo. Na avtomatu
sva kupila karti za 2.razred – 5,70 evra po glavi, nato sva se
odpravila na peron 6. Ob 12.35 odhod proti Forliju. Vlak drvi kot
obseden, oba se prestrašiva, ko v šipe močno udari veter od
nasproti vozeče rakete. Po 50 minutah sva v Forliju. Na avtobusni
postaji za medkrajevne avtobuse poiščeva peron 5, kjer stoji
avtobus št. 127 za Dovadolo. Dve coni je oddaljena, kar pomeni, da
dobiva vsak po dve karti, za vsako cono po eno. Vsaka stane 2 eur.
Rabim kar nekaj časa, da izračunam grand total in plačam vozniku
zahtevanih otto eur.
 |
| avtobusna postaja v Forliju |
Bus za Dovadolo pobira šolarje po
celem Forliju, nato preko neštetih krožišč počasi le zapustimo
mesto in se odpeljemo proti hribom, ki se rišejo na zahodu. Dovadola
je od Forlija oddaljena dobrih 20 km. Leži v soteski ob rečici, ki
si je v milijonih let izdolbla kar lepo strugo skozi plasti
peščenjaka. Poiščeva opatijo svetega Andreja, v kateri naju čaka
opat don Alfeo.
 |
| zavetišče v Dovadoli |
On naj bi nama pripravil credentiale in gradivo z
opisom poti. Midva ne znava italijansko, on ne zna slovensko, niti
angleško ali nemško. Le z muko izpolnimo vse potrebne obrazce.
Dobiva romarski pasoš in opis posameznih etap poti. Seznam zavetišč
v angleščini imam že s seboj, zato ne vzamem ponujene italijanske
verzije od opata. Dobila sva credentiale z zaporednima številkama 96
in 97, kar pomeni, da letos še ni šlo sto romarjev po tej poti.
Plačava zahtevanih 46 eur (15 je pasoš, 8 spanje v zavetišču).
Nato greva malo po vasi.
 |
| Dovadola |
V piceriji zaman čakava, da se naju
usmilijo, čeprav jo odprejo točno ob 17. uri. Sediva na vrtu,
postrežbe od nikoder, čeprav nekdo odpira rolete, pospravlja notri
mize in šank. Grem noter, da bi kaj naročil, pa nikjer nikogar.
Tako se odpraviva dalje po vasi. Greva poiskat začetek Cammina, ki
je tik pred vstopom v vas Dovadola. Tam je treba kreniti desno v hrib
(oz. levo, če prideš nazaj od zavetišča).
Še sladoled pred
večerjo, nato pa kopalnica in postelja. V albergu se nas nabere 7
romarjev, ki bomo naslednji dan krenili na pot. En brazilski par, en
italijanski par, solo Italijanka in midva Slovenca.
Jutri bo kar naporno. Čaka naju 21 km
poti in 400 m višinske razlike v prvih urah hoje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar