7.5.2014 etapa 2 Marzanella – Premilcuore

Capanina - Marzanella – Premilcuore, 19 km 
 

Start ob 7.30 uri, cilj ob 13.30 uri, 6 ur hoje. Vreme pretežno oblačno.

Zajtrk smo pospravili v refugiu Capanina pri gostiteljici Silviji. Ponudila nam je belo kavo, zraven pa doma pečen bel kruh, maslo, piškote in celo vrsto domačih marmelad – jagodna, ribezova, robide, slive. Po zajtrku sva se odpravila na pot kot prva. Kmalu za nama sta krenila še Brazilca, katera sva opazila za seboj že pri prvem vzponu.

Najprej sva se vrnila na cesto, potem pa zavila v levo proti cerkvici Santa Maria di Monte Castello. Tam je križišče cest, ki vodijo proti krajema Tredozio in Rocca San Casciano, najina pot pa je šla naravnost, proti kraju Monte Busca.

Vasica Monte Busca je na vrhu hriba, na višini cca 700 m nad morjem. Tam se prične dolg in strm spust proti 8 km oddaljenemu kraju Portico. Prvih nekaj kilometrov sva hodila navzdol po zavitih serpentinah asfaltne ceste. V enem izmed ostrih ovinkov pa sva zavila z asfaltne ceste na slabšo dovozno cesto proti turistični kmetiji La Montanara. Mimo te kmetije (med drugim imajo tudi farmo nojev), sva se med polji spuščala proti Porticu, ki leži v dnu doline ob manjši reki. Nadmorska višina tega kraja je le še cca 300 m. Lep spust!

Pred nama pa je še en strm vzpon – na Monte Orlando z višino 700 m in ponovno spust na cca 400 m nadmorske višine, kjer je kraj Premilcuore, najin današnji cilj. Vendar najprej malo počitka v Porticu! Ob 9.40 uri, po dobrih dveh urah hoje, sva bila v kraju Portico. Takoj za mostom čez rečico sva ob poti „našla“ odprt bar in se odločila za krajši počitek.

prijetni barček v Porticu

Naročila sva dve veliki kavi z mlekom in kupila še paketič piškotov. Ko sva se že odpravljala naprej, sta prisopihala oba Brazilca. Ženska je delovala zelo utrujeno in se je ves čas pritoževala, da je pot na tem Caminu preveč strma zanjo. V Porticu naj bi bila doma Dantejeva Beatrice. Videla sva njeno domačijo s trga, a za oglede ni bila dostopna.

Z Danico sva krenila skozi stari del mesta Portico preko visokega loka starega mostu na drugo stran reke.

stari most v Porticu

Tam se je kaj kmalu pričel strm vzpon po tlakovani potki skozi gozd. Po dobre pol ure sva že bila visoko nad mestom in odpiral se je razgled nazaj na Monte Busco in naprej na Monte Orlando. Po dobri uri naporne hoje sva bila na sedlu in pot je zavila v desno po grebenu proti vrhu Monte Orlando.

na grebenu

Ves čas sva hodila tesno nad prepadi, a je pot tako lepo speljana ob robu grebena, da tega nisva niti opazila, dokler nisva prišla po razgled na rob grebena. Po slabi uri hoje po razglednem grebenu se je pot obrnila strmo navzdol. V bližini kmetije Casalino sva si poiskala prijetno mestece za počitek in pomalicala zaloge iz nahrbtnika. Potem sva nadaljevala strmi spust, ki se konča tik pred tablo, katera označuje začetek mesta Premilcuore.

pot je razgledna

Ko sva prišla do prvih hiš mesta, je preko ceste k nama pritekla ženska:“Buongiorno, I'm Carla“. Po italijansko nama je razložila, da je tukaj pri njej rifugio in da mestni (municipal) refugio sploh še ni odprt. Cena za spanje pri njej je 8 evrov, trgovina je le 20 metrov naprej, do restavracije v mestu pa naju lahko zapelje ona s svojim avtom, če bova to želela. Medtem so se mimo pripeljali karabinjerji in naenkrat sva bila midva pozabljena. Vsaj 15 minut je klepetala z njimi kar sredi ceste, za naju se ni več zmenila. Končno je le prenehala s klepetom, se vrnila k nama in povedala, da gre v trgovino po prijateljico, ki zna angleško. Ona nama bo razložila vse, kar želiva vedeti. Res je čez kako minuto prišla mlajša ženska, trgovka, ki nama je pokazala spalnico in kuhinjo v rifugiu, povedala, da imava toplo vodo, opremljeno kuhinjo s štedilnikom in hladilnikom, kavo, čaj, mleko in piškote za zajtrk, vse to za ceno 8 evrov. Lepo, sploh če upoštevamo, da je bil tam še televizor. Nisva sicer nameravala gledati mehiških nadaljevank, a vedno je dobrodošlo, če lahko kje pogledaš vremensko napoved za naslednji dan. Ko sva šla od doma, je bil za četrtek napovedan dež. Danes je bilo precej oblačno in vetrovno. Najbrž bo že ponoči deževalo.

pogled na Premilcuore z okna najinega prenočišča

V trgovini sva nabavila špagete, omako z baziliko, tuno v konservi in paradižnik. Danes bomo kuhali doma. Kaki dve uri za nama sta v rifugio prispela še Brazilca Armando in Miharu. Ona je bila izredno utrujena. Armando pravi, da bo jutri do Corniola najbrž šla s prevozom. Očitno nima kondicije za te strme vzpone in spuste. Z Danico sva se takoj sporazumela, da jih bova povabila k najini večerji. Špagetov imava dovolj za vse.

večerja z brazilskim parom

Ponoči je močno deževalo, zjutraj je posijalo zopet sonce.